Kaj je dirofilarioza?


Dirofilarioza je obolenje, ki ga povzroča zajedavec srčna glista (Dirofilaria immitis). Prizadane lahko številne vrste sesalcev, vključno s psi, mačkami in dihurji. Prenašalec (vektor) je komar. Odrasli zajedavci so gliste, dolge do 30 cm, ki se naselijo v pulmunalnih arterijah, žilah, ki iz desnega srčnega prekata dovajajo kri v pljuča. V primeru hude invazije se naselijo tudi v desno stran srca, izjemoma drugod po telesu. Od domačih živali najpogosteje zbolijo psi. Mačke so bolj odporne in zbolijo redkeje vendar ima bolezen pri njih hujši potek. V Evropi obstaja nevarnost okužbe v Mediteranu, v Sloveniji je omejena na Primorje.
 



Življenjski krog srčne gliste


Vir okužbe so živali okužene z odrasilmi samicami in samci srčne gliste, ki se razmnožujejo. Po krvnem obtoku začnejo krožiti mlade razvojne oblike, t.i. mikrofilarije (L1), ki so pomemben člen v razvoju. So vir okužbe za druge živali, poleg tega so pomembne v diagnostiki bolezni, ker jih najdemo v periferni krvi.

Med sesanjem krvi okužene živali komar posesa tudi mikrofilarije (L1), ki se v njem razvijejo do kužne oblike (L3) v približno 2 tednih, če okoljski pogoji to omogočajo.

Med sesanjem krvi zdrave živali komar v njen krvni obtok zanese zrele mikrofilarije (L3).

V sesalcu (npr. psu) se mikrofilarije razvijajo naprej in se v 3 do 4 mesecih naselijo v pljučnih žilah, kjer dozorijo v odrasle parazite. Razmnoževati se začnejo približno 6 do 7 mesecev po okužbi. Odrasle srčne gliste živijo približno 5 do 7 let v psu in 2 do 3 leta v mački.


 



Simptomi okužbe s srčno glisto


Psi


Število odraslih parazitov v okuženem psu je različno, od 1 do 200. Klinični simptomi so vpliv odraslih srčnih glist na pulmunalne žile in pljuča ter sekundarnih vplivov na srce. Stene pulmonalnih arterij zadebelijo, se vnamejo in postanejo neraztegljive. Zaradi oteženega pretoka mora srce črpati skozi njih kri z večjo močjo. Vneto je tudi pljučno tkivo. Intenzivnost kliničnih znakov je odvisna od števila parazitov, trajanja okužbe, imunskega odziva psa in telesne aktivnosti. Prizadeta so lahko tudi jetra, ledvica in rdeče krvničke. Pri blagi okužbi je pes lahko brez kliničnih simptomov.

 

Nekateri simptomi okužbe s srčno glisto pri psih:


    • nezmožnost intenzivne telesne aktivnosti (največkrat opaženo pri delovnih/športnih psih),
    • blag ali hud kašelj,
    • izguba telesne teže,
    • oteženo dihanje,
    • odpoved srca s pripadajočimi kliničnimi simptomi (ko pride do te stopnje, lahko sledi smrt psa).

 

Mačke


Mačke niso tipičen gostitelj srčne gliste. Pri večini mačk (približno 90%), kljub okužbi, ne pride do razvoja odrasle srčne gliste. Zaradi tega je pogostost okužbe pri mačkah desetkrat nižja v primerjavi s pogostostjo okužbe pri psih v istem geografskem območju. Če pride do okužbe, je število odraslih parazitov manjše kot pri psih (običajno tri srčne gliste ali manj), vendar se mačji imunski sistem bolj intenzivno odzove na okužbo s hujšimi žilnimi in pljučnimi spremembami. Pri mačkah ni blage okužbe, le ena sama srčna glista lahko povzroči hudo obolenje in celo smrt, izjemoma nekatere mačke ne kažejo nobenih kliničnih znakov.

 

Najpogostejši znaki okužbe s srčno glisto pri mačkah:


    • oteženo dihanje,
    • kašelj,
    • bruhanje,
    • omedlevanje,
    • epileptoidni napadi,
    • nenadna smrt.

 

Ali Je možen prenos bolezni na človeka?

Komarji lahko okužijo tudi človeka, vendar izjemno redko, v primeru okužbe so simptomi minimalni.

 

Kateri testi so potrebni za diagnozo dirofilarioze?

Diagnostika dirofilarioze je enostavnejša pri psih kot pri mačkah. Običajno je za točno diagnozo potrebnih več testov hkrati.

    • Klasična metoda je iskanje mikrofilarij (L1) pod mikroskopom iz kapljice periferne krvi. Kri odvzamemo v večernih urah, ker so takrat mikrofilarije (L1) bolj aktivne. S to metodo lahko odkrijemo dirofilariozo pri 75% okuženih psih in pri le 10% okuženih mačkah.

    • Hitri krvni ELISA test (npr. Idexx SNAP 4Dx Test) pokaže proteine (antigene), ki jih izloča odrasla samica. Ta test je zelo specifičen in senzitiven, vendar pokaže pozitiven rezultat le v primeru, če je žival okužena s tremi ali več samicami odrasle srčne gliste, kar je problem predvsem pri mačkah, ker so običajno okužene z le nekaj glistami, negativen rezultat dobimo tudi, če je žival okužena le s samci.

    • Diagnozo dirofilarioze lahko postavimo s kardiološkim pregledom, ki vključuje rentgensko slikanje in specialni ultrazvočni pregled srca.

 

Kako zdravimo dirofilariozo?


Z zdravili uničimo odrasle gliste, vendar je zdravljenje zelo tvegano, ker lahko odmrle srčne gliste pri nekaterih živalih povzročijo hudo reakcijo v pljučih po 1 do 3 dneh od začetka. Zdravljenje zato razdelimo v več delov, da ne uničimo vseh srčnih glist na enkrat. Da preprečimo stranske učinke zdravljenja, je obvezno strogo mirovanje psa vsaj 1 mesec. Pred zdravljenjem običajno naredimo tudi nekatere druge diagnostične teste, da ocenimo splošno zdravstveno stanje psa. Če je tveganje večje od koristi, se za zdravljenje včasih ne odločimo (npr. pri zelo starih psih, psih s kakšno drugo smrtno boleznijo, pri tistih z zelo blago okužbo in običajno pri mačkah). V vseh primerih dobijo psi tudi terapijo proti mikrofilarijam in po potrebi podporno terapijo.

 

Kako preprečimo okužbo s srčno glisto?


Zaradi zahtevnega zdravljenja je dirofilariozo veliko lažje preprečevati kot zdraviti. S preventivo na okuženih območjih začnemo pri pasjih in mačjih mladičih, ko dopolnijo 6 do 8 tednov oz. ko se začne sezona komarjev. V sezoni komarjev mesečno apliciramo zdravilo iz skupine makrolidov (peroralni ivermektin, tablete milbemicin oksim, ampule za kožni nanos s sredstvi moksidektim ali selamektin). Če potujete na okuženo območje, je aplikacija preventivnih sredstev potrebna en mesec od prvega dne bivanja na okuženem območju. Sredstvo mesečno ponavljamo in zadnjič apliciramo po vrnitvi domov. Dodatno lahko pse zaščitimo pred komarji z repelentnimi sredstvi, izogibamo se sprehodom zvečer in ponoči, ko so komarji bolj aktivni, mačk pa v večernih in nočnih urah ne spuščamo ven.

Preventivna sredstva so zelo varna, a kljub temu priporočamo testiranje živali na dirofilariozo pred začetkom preventivne terapije ali ob koncu vsake sezone.