Koža je največji organ pasjega telesa, katerega naloga je zaščita organizma pred zunanjimi vplivi in ohranjanje konstantnega notranjega okolja.  Njen imunski sistem telo ščiti pred vdorom mikroorganizmov in drugih škodljivih vplivov. Žival zaznava svojo okolico z živčnimi končiči za dotik, bolečino, srbež, vročino in mraz. S prehodom v pomlad in poletje je koža podvržena mnogim spremembam, ki lahko vodijo v nekatera dermatološka obolenja. 

Menjava dlake

Osnovno zaščito kože predstavlja dlaka. Posamezne dlake rastejo iz dlačnih mešičkov v koži. Iz vsakega izraste ena osrednja dlaka in 3-15 sekundarnih dlačic (podlanka), katerih naloga je termoregulacija, varovanje pred poškodbami in UV žarki. Rast je odvisna od genetske predispozicije, prehrane, hormonov in letnega časa.
Psi običjno menjajo dlako v zgodnjih spomladanskih in poznih jesenskih mesecih. Zimska dlaka je daljša in tanjša, poletna bolj zračna - krajša z debelejšimi dlakami in manj podlanke. Vzrok za podaljšan čas menjave dlake je iskati predvsem v izpostavljanju živali umetni svetlobi v stanovanjih. Ob menjavi moramo odpadlo dlako redno odstranjevati, predvsem pri dolgodlakih pasmah je pomembno redno izčesavanje.

Okoljski vplivi in žuželke

Tako kot pri ljudeh, lahko tudi pri psih pride do sončnih opeklin. V nevarnosti so predvsem psi, ki na slabo odlakanih predelih nimajo pigmenta (konica nosu, po britju, goli psi). Take pse zadržimo v poletnih mesecih v zaprtih prostorih med 10. in 17. uro ali jih 2x dnevno mažemo z vodoodporno sončno kremo z zaščitnim faktorjem vsaj 30.

 

Nekateri psi zelo radi skočijo v vodo. V sladkih vodah bodimo pazljivi, da jim dovolimo le v čisto vodo, medtem ko po kopanju v morski vodi psu dobro speremo sol s kože.

Pogosto se v toplih mesecih srečujemo s t.i. »hot spoti« (piotravmatski dermatitis). Najbolj pogost vzrok je ugriz bolhe na katerega pes odreagira z lizanjem in praskanjem.  Koža se površinsko poškoduje, toplota in vlaga, predvsem pri dolgodlakih psih, ustvarita idealno okolje za razmnoževanje in vdor bakterij, kar vodi v začaran krog srbeža in samopoškodbe. Na obolela mesta lahko dodatno še muhe odležejo svoja jajčeca in razvije se mijaza - larve muh (črvi), ki se prehranjujejo z odmrlim tkivom.

Tudi piki žuželk za psa niso prijetni. Psi si lahko mesto pika spraskajo ali zgrizejo, kar vodi v obsežnejšo poškodbo kože. Pazljivi moramo biti, da se med sprehodom ne približujemo čebeljim panjem ali drugim gnezdom žuželk (os, seršenov).

Omembe vredni so tudi piki komarjev, kajti lahko prenašajo Dirofilario immitis (srčno glisto). Okužba je možna na slovenski Obali, v Istri, Južni Dalmaciji in ostalih mediteranskih državah (Italija, Španija, Grčija, ...), zato se pozanimajte o primerni zaščiti, preden potujete s psom na morje.

V prvih pomladnih mesecih se poveča tudi aktivnost klopov, ki za pse niso le nadlega sama po sebi, ampak so nevarni predvsem zato, ker prenašajo nevarne klopne bolezni kot je borelioza, granulocitna anaplazmoza, klopni meningoencefalitis in babezioza.

Alergije

Pri psih je manifestni organ vseh vrst alergij prav koža, medtem ko so pri ljudeh prizadeta predvsem dihala. Najpogosteje se psi alergijsko odzovejo na slino bolh - alergija na bolšji pik, delce hrane, ki jih zaužijejo - alergija na hrano, ali alergene iz zraka, ki jih vdihnejo - inhalacijska alergija (atopija) in sicer na cvetni prah, trave, prašne delce, pršice ... Običajno se pojavljajo sezonsko, pogosteje pri nekaterih pasmah: zlatih prinašalcih, shar peih, dalmatincih, bokserjih, bostonskih terierjih, labradorcih, shih tzujih, zahodnovišavshih terierjih, ... Običajno se težave prvič izrazijo pri starosti od 6 mesecev do 3 let.

Najpogosteje imajo psi pordelo kožo, se praskajo in ližejo po tačkah, obrazu, ušesih, prednjih nogah, po trebuhu ali kar po celem telesu. S praskanjem si psi še bolj poškodujejo kožo, kar lahko pripelje do sekundarnih okužb z bakterijami in kvasovkami.

Postavitev diagnoze in zdravljenje

Veliko kožnih obolenj na prvi pogled izgleda podobno, zato je za postavitev točne diagnoze zelo pomembno sodelovanje lastnika z veterinarjem predvsem s podrobnim opisom težav. Nekatere težave so enostavno rešljive, pogosto pa je potrebna potrpežljivost pri dolgotrajnem zdravljenju ali celo doživljenjska terapija.

Kaj lahko naredite sami za zdravo kožo vašega psa?

Zelo pomembna je preventiva s primerno higieno kože in dlake z rednim odstranjevanjem odpadlih dlak in odstranjevanjem umazanije. S šamponiranjem bodimo zmerni, kajti mila razbijejo maščobni sloj po koži in spremenijo pH kože s čimer se poruši naravna prožnost in obramba kože. Z vsakim kopanjem (tudi brez mila) za kratek čas zmanjšamo učinkovitost preventivnih sredstev proti zunanjim zajedavcem, ki so razporejena po maščobnem sloju (večina veterinarskih preparatov v obliki ampul in ovratnic).

Naravno odpornost kože je v prvi vrsti odvisna od prehrane, ki mora zagotavljati vse potrebne hranilne snovi v pravilnem ravnovesju. Psom z enolično prehrano je potrebno dodajati prehranske dodatke, predvsem esencialne maščobne kisline (olja bogata z omega 3/6 maščobnimi kislinami) in dodatek vitaminov in mineralov (vitamini A, E, biotin, riboflavin, niacin in cink). V toplih mesecih je nadvse pomembna tudi preventiva pred zunanjimi in notranjimi zajedavci, ki jo izberete glede na življenjski slog vas in vašega psa, da boste lahko z vašimi ljubljenčki brezkrbno uživali v prihajajočih sončnih dneh.