Mikrosporija je nalezljiva glivična bolezen kože pri mačkah, psih in nekaterih drugih živalih ter človeku. To zoonozo (bolezen, ki se z živali prenaša tudi na človeka), laično poimenovana tudi »mačja bolezen« povzroča Microsporum canis, podobno obolenje lahko povzročajo tudi dermatofiti iz rodu Trichophyton.


Dermatofiti se med živalmi ali od živali na človeka večinoma prenašajo z direktnim stikom, možen pa je tudi posreden prenos z okuženo dlako ali drugimi predmeti (oblačila, čevlji, pripomočki za nego kožuha, kletke …). Mikrosporiji so najbolj izpostavljene zunanje mačke (prostoživeče ali lastniške z zunanjim izhodom), ki so tudi najpogostejši prenašalci. Infekcija se lažje razvije na vlažni koži v vlažnejših letnih obdobjih. Bolezenski znaki se najpogosteje izrazijo pri mladičih ter starejših ali imunsko oslabljenih živalih v 1–3 tednih po okužbi.

 

Prve spremembe se pojavijo na koži in dlaki, redko tudi na krempljih, najpogosteje kot ostro omejeni kroglasti lišaji z močneje vnetim robom, polomljeno ali izpadlo dlako in luščenje kože, Le redko je prisotno tudi srbenje. Spremembe se lahko pojavijo kjerkoli na telesu, navadno pa jih najprej opazimo okrog gobčka, po ušesih in sprednjih nogah. Pri mačkah navadno ne gre le za lokalno bolezen – tudi če so spremembe vidne samo na enem mestu, lahko spore najdemo po celotnem kožuhu. Mačke so v približno 50% le prenašalke mikrosporije, kar pomeni da kliničnih znakov ne kažejo, vendar vseeno širijo spore v okolico in so na tak način vir okužbe za druge živali in ljudi.


Za razliko od mačk, psi pogosteje razvijejo klasično obročkasto obliko lezij.



 

Klasična obročkasta lezija pri psu, okuženim z Microsporium canis

 na začetku in proti koncu zdravljenja.

 

Ker je s kliničnim pregledom nemogoče ločiti mikrosporijo od drugih kožnih obolenj, se veterinarji poslužujemo dodatnih diagnostičnih metod: pregled z Wood-ovo svetilko in gojiščna (mikološka) preiskava.


Pregled z Wood-ovo svetilko je najhitrejša in najenostavnejša preiskava. Gre za svetilko, ki oddaja ultravijolično svetlobo, pod katero nekateri sevi M. canis zeleno fluorescirajo. Ker je preiskava le 50% zanesljiva, je za točno diagnozo potrebna še mikološka preiskava. Vzorec za mikološko preiskavo so lahko dlake, ki jih populimo z robov spremembe ali pa vzorec pridobimo s česanjem mačke po celotnem kožuhu. Glivice se na gojišču navadno razvijejo v 2–3 tednih. Na ta način lahko dokažemo bolezen tudi pri mački, ki nima kliničnih znakov.


 

Nekateri sevi M. canis pod Wood-ovo svetilko zeleno fluorescirajo.



 


Gojiščna mikološka preiskava (DMT) in določitev vrste pod mikroskopom:

Trichophyton mentagrophytes.



Mikrosporija je lahko spontano ozdravljiva, pravilno zdravljenje pa bistveno skrajša potek bolezni in s tem čas, ko žival širi infekcijo v okolico in ogroža druge živali in ljudi.


Prizadete živali zdravimo topikalno z antimikotičnimi šamponi oz. raztopinami (uporabimo zaščitne rokavice) in sistemsko z antimikotiki. Novost pri zdravljenju mikrosporije je cepljenje obolelih mačk in psov proti mikrosporiji, ki se ga opravi 3 krat v razmaku 3 tednov. Prav tako lahko preventivno cepimo mačke in pse od 12 tedna starosti in ponavljamo enkrat letno.

Sočasno z zdravljenjem moramo poskrbeti tudi za redno dekontaminacija okolja. Priporočljivo je obolelo žival v času zdravljenja omejiti na prostor (npr. kopalnica), ki ga enostavno razkužujemo (npr. Varekina), da omejimo širjenje spor, ki lahko v okolju preživijo tudi eno leto.


V primeru, da v gospodinjstvu skupaj živi več živali, je potreben pregled in morebitno zdravljenje oz. preventivno cepljenje vseh ostalih.


Zdravljenje mikrosporije traja približno 6 tednov (lahko tudi več mesecev, odvisno od obsežnosti okužbe in stanja imunskega sistema obolele živali) in je zaključeno po 2 negativnih mikoloških kontrolah v razmiku dveh tednov.