Kaj je toplotni udar?


Toplotni udar je življenje ogrožajoče stanje, ki je posledica prekomernega dviga telesne temperature. Pri tem lahko pride do šoka, multiorganske odpovedi in celo smrti. Pes, pri katerem se razvijejo znaki toplotnega udara, potrebuje takojšnjo veterinarsko pomoč.


Kako se pes hladi?


Psi so bistveno bolj občutljivi na vročino kot ljudje. Za razliko od nas, ki se ohlajamo s potenjem preko celotne telesne površine, imajo psi gost kožuh in v koži nimajo žlez znojnic; nekaj znojnic je le na spodnji strani šapic, kar ne prispeva veliko k ohlajanju telesa. Psi uravnavajo telesno temperaturo predvsem z oddajanjem toplote s sopenjem. Pri tem vdihnejo hladnejši in bolj suh zrak skozi smrček ter izdihnejo topel in vlažen zrak skozi gobček. Za učinkovito hlajenje je torej pomembno, da imajo psi zdrave in pravilno oblikovane dihalne poti.

Že pri zunanji temperaturi 22–25°C psi zmanjšajo telesno aktivnost in iščejo prostor za počitek v senci ali na hladnih tleh. Pri zunanji temperaturi nad 28–30°C mehanizmi ohlajanja ne zadoščajo več in telesna temperatura začne naraščati. Če torej temperatura okolja preseže kompenzatorne meje pasjega hladilnega mehanizma, lahko pride do pregrevanja in toplotnega udara.

Posebno občutljive so brahicefalne pasme – to so pasme s kratkimi gobčki, kot so mops, angleški ali francoski buldog, pekinčan … Ti psi imajo zaradi kratkih gobčkov zelo stisnjene in zmanjšane nosne školjke, ki kot eden najpomembnejših delov pasjega »hladilnika«  veliki meri izgubijo svojo funkcijo. Pogosto imajo te pasme še več drugih sprememb dihalnih poti, kar imenujemo brahicefalni sindrom. Njegova posledica je oteženo dihanje in hudo motena sposobnost ohlajanja telesa, kar močno poveča nevarnost toplotnega udara.


Kdaj pride do toplotnega udara?


Ločimo med klasičnim toplotnim udarom, ki nastane zaradi visoke temperature okolice ter toplotnim udarom ob telesnem naporu, ki nastane zaradi intenzivne telesne aktivnosti.

Aktivnosti, ki lahko pripeljejo do nevarnega dviga telesne temperature so dolgi sprehodi, tek ob kolesu ali igra prinašanja žogice, predvsem v toplem in sončnem vremenu.

Daleč najpogostejši vzrok nastanka toplotnega udara s smrtnim izidom pri psih je puščanje živali v zaprtem avtomobilu. V zaprtem avtomobilu ob sončnem vremenu temperatura po 5 minutah naraste za 4°C, po 10 min. za 7°C, po 30 min. za 16°C in po 1 uri za 26°C. Tako pri zunanji temperaturi 34°C temperatura v avtu po 30 min. doseže 50°C in po 1 uri 60°C. Tudi če avto stoji v senci ali če pustimo nekoliko odprto okno, je naraščanje temperature v vozilu lahko za žival usodno.
 

ZUNANJA TEMPERATURA

TEMPERATURA V ZAPRTEM AVTU NA SONCU PO:

5 min

10 min

30 min

60 min

20°C

24°C

27°C

36°C

46°C

22°C

26°C

29°C

38°C

48°C

24°C

28°C

31°C

40°C

50°C

26°C

30°C

33°C

42°C

52°C

28°C

32°C

35°C

44°C

54°C

30°C

34°C

37°C

46°C

56°C

32°C

36°C

39°C

48°C

58°C

34°C

38°C

41°C

50°C

60°C

36°C

40°C

43°C

52°C

62°C

38°C

42°C

45°C

54°C

64°C

40°C

44°C

47°C

56°C

66°C


Kako prepoznamo vročinski udar pri psu?


Prvi znaki pregrevanja so:

-   neprestano močno sopenje,

-   lahko je prisotno povečano slinjenje,

-   notranja stran uhljev je vroča in pordela,

-   vrat je pogosto iztegnjen, jezik visi daleč iz gobca,

-   nemir, živčnost ali celo panika.


Pes poizkuša z močnim sopenjem znižati svojo telesno temperaturo. Poskuša se umakniti na hladno, senčno mesto. Kadar to ni mogoče (ker je na primer zaprt v avtomobilu ali privezan na soncu), se njegovo stanje hitro slabša in pride do toplotnega udara, kar se kaže kot:

-    hitrejše in plitvejše dihanje,

-    hitro bitje srca, aritmije,

-    močna pordelost sluznic in jezika,

-    apatičnost,

-    nekoordinirano gibanje, motnje ravnotežja,

-    lahko pride do bruhanja in (krvave) driske,

-    dvig telesne temperature nad 41°C.


Če žival ne dobi pomoči, pride do šokovnega stanja:

-    sluznice so blede ali modrikaste,

-    pojavijo se krči,

-    sledi izguba zavesti in pogin.


Prva pomoč


Cilj:

-   znižanje telesne temperature,

-   stabilizacija krvnega obtoka.


Psa takoj prestavite v hladen, senčen prostor in ga začnite ohlajati. Hladiti začnete pri šapicah in tačkah, nato počasi nadaljujete preko trupa (spodnji del trebuha, ledveno področje) do vratu in zatilja. Hladite lahko s tekočo vodo, pri čemer je pomembno, da ne uporabite ledeno mrzle, temveč hladno ali mlačno vodo. Primerne so tudi mokre mrzle brisače, s katerimi pokrijete psa, vendar jih morate zaradi hitrega segrevanja pogosto menjavati.

Če je mogoče, spremljajte rektalno telesno temperaturo psa. Optimalno je, da ga ohladite na temperaturo 39,4°C v prvih 30–60 minutah. Takrat z aktivnim hlajenjem prenehajte, da ne bi prišlo do podhladitve (normalna temperatura psa je 38–39°C).

Če je pes pri zavesti, mu ponudite piti mlačno vodo. Če ni sposoben piti samostojno, mu vode ne smete dajati.

Pes naj bo čim prej deležen veterinarske oskrbe. Med vožnjo poskusite preprečiti dodatno segrevanje (avto predhodno ohladite, ga zračite, psa ne vozite v zaprtem boksu …), med potjo nadaljujte z ohlajanjem psa.


Če je pes nezavesten:

-   ga položite v bočni položaj,

-   iztegnite glavo naprej in potegnite jezik iz gobca, da sprostite dihalne poti,

-   takoj poiščite veterinarsko pomoč in med potjo ohlajajte psa.

 

Psa naj po toplotnem udaru vedno pregleda veterinar, tudi če ste ga uspešno ohladili in ne kaže očitnih zdravstvenih težav. Ob toplotnem udaru lahko pride do neravnovesja elektrolitov v krvi in v hujših primerih do poškodbe notranjih organov. Veterinar mora s pregledom in analizo krvi oceniti, ali kuža potrebuje dodatno zdravljenje.


Preventiva


-   na sprehode se odpravite zgodaj zjutraj ali pozno zvečer.

-   izogibajte se opoldanski vročini.

-   izogibajte se vožnji v pregretih avtomobilih brez klime, oziroma se na pot v vročem delu dneva odpravite le, če je nujno potrebno.

-   s seboj imejte vedno dovolj vode za psa.

-   v toplem delu leta NIKOLI ne puščajte psa v avtomobilu, tudi če stoji v senci in je vaša odsotnost kratka.